Leta 2013 je Slovenija ob tako imenovani »sanaciji slovenskega bančnega sistema« (v obliki podrejenih obveznic, hibridnih instrumentov in delnic) vlagateljem »izbrisala« (odvzela) približno 1 milijarda evrov. Izračuni danes jasno kažejo, da je bil izbris v takšnem obsegu nepotreben, neutemeljen in nepravilen ter nesorazmeren s podobnimi ukrepi, ki so bili izvedeni v drugih državah članicah EU. Vlagateljem je treba vrniti neupravičeno odvzeta sredstva.

Dejstva

Oškodovanih je bilo 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500.000 varčevalcev.
Skupna vrednost kapitala lastnikov podrejenih obveznic, hibridnih instrumentov in delniškega kapitala v šestih bankah je po nominalni vrednosti približno 1 milijarda evrov.
Vrednost dokapitalizacije treh sistemskih bank v letu 2013 – 3 milijarde evrov.
Odločitev ustavnega sodišča o delni protiustavnosti Zakona o bančništvu, ki je bil podlaga za ukrepe.
Trajanje dosedanjih postopkov - več kot 4 leta.
Državni zbor s sprejemom zamuja že več kot leto in pol, glede na postopek sprejemanja zakona bo zamude vsaj dve leti.

Ministrstvo za finance je 1. februarja 2019 v javno obravnavo predložilo predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (»Predlog zakona«), katerega namen je odpraviti z odločbo USRS ugotovljeno ustavno neskladje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 96/13; »ZBan-1L«) oziroma na njegovi podlagi sprejetega 350a. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 s spremembami in dopolnitvami, »ZBan-1«), ter nekdanjim imetnikom zagotoviti učinkovito sodno varstvo.

Po natančnem pregledu Predloga zakona ugotavljamo, da tudi nov Predlog zakona, v kolikor bo sprejet v predlagani vsebini, nekdanjim imetnikom ne bo v celoti zagotavljal pravice do učinkovitega sodnega varstva. Predlog zakona namreč še vedno ne udejanja vsebine odločbe USRS, temveč od nje v marsikateri predlagani rešitvi precej odstopa.

Z namenom, da bo zakon prestal ustavno presojo, in nekdanjim imetnikom zagotovil spoštovanje njihove ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva, smo razlaščeni imetniki kvalificiranih obveznosti bank v začetku marca posredovali naše konkretne predloge sprememb in dopolnitev Predloga zakona.

Dokumenti

Predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank dan v javno razpravo februarja 2019
Pripombe in predlogi v zvezi s predlogom Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (2019)
Predlog Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejet na vladi meseca novembra 2017
Protiustavnost predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in pripombe v zvezi z njim
Pripombe in predlogi v zvezi s predlogom Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank
Sporočilo za medije: Pripombe in predlogi nekaterih večjih imetnikov izbrisanih kvalificiranih obveznosti bank
Povzetek sklepa poročila študije testiranja osmih bank v Sloveniji leta 2013, EIPF 2017
Poročilo EIPF za namene ustavne presoje: Narodnogospodarski stroški znižanja terjatev nezavarovanih upnikov, EIPF 2014
Poslani dopis Ministrstvu za finance RS (19. 10. 2016) glede predlaganih vsebin novega zakona
Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank - poslan v javno razpravo
Sklep ustavnega sodišča
(6. november 2014)
Odločba ustavnega sodišča
(19. oktober 2016)
Glavne nepravilnosti pri sanaciji bank