Kronološki pregled izbrisa

Veljati začne novela Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki v slovenski pravni red vpelje pravne podlage za izbris delnic in podrejenih obveznic.

23. november 2013

Na ustavno sodišče so vložene pobude in zahteve za presojo ustavnosti novele zakona.

November 2013

Banka Slovenije petim slovenskim bankam (NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki) izda odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katerih izvede izbris delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic. Hkrati je izvedena dokapitalizacija teh petih bank s strani države.

17. december 2013

Ustavno sodišče prekine postopek za oceno ustavnosti in v postopku prehodnega odločanja Sodišču Evropske Unije zastavi sedem vprašanj. Ustavno sodišče med drugim Sodišče Evropske unije sprašuje, ali ima Sporočilo o bančništvu (ki se nanaša na možnost podelitve državne pomoči bankam v težavah) zavezujoč učinek za države članice.

17. november 2014

Banka Slovenije izda odločbo o izrednih ukrepih, na podlagi katere izvede izbris delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic, še Banki Celje. Hkrati pride do državne dokapitalizacije te banke.

16. december 2014

Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije poda svoje sklepne predloge, v katerih med drugim zavzema stališče, da bruseljske smernice o državni pomoči držav članic ne zavezujejo, mora pa Ustavno sodišče Republike Slovenije samo presoditi, če so ukrepi sorazmerni in skladni z ustavo.

18. februar 2016

Sodišče EU izda sodbo, s katero odgovori na vprašanja ustavnega sodišča. Sodišče EU tako v večji meri pritrdi sklepnim predlogom generalnega pravobranilca in tudi samo poudari, da mora o ustavnosti spornih določil ZBan-1 odločiti ustavno sodišče.

19. julij 2016

Ustavno sodišče presodi, da je bila novela Zakona o bančništvu, na podlagi katere so bili leta 2013 razlaščeni imetniki delnic, hibridnih instrumentov in imetniki podrejenih obveznic v slovenskih bankah, deloma protiustavna. Razlog za ugotovljeno protiustavnost je podan s tem, da razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznic niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva. Glede ostalih določil ZBan-1, ki predstavljajo pravno podlago za izbris, ustavno sodišče presodi, da so le-ta skladna z ustavo. Ustavno sodišče zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno neustavnost odpravi v roku šestih mesecev od objave ustavne odločbe, to je najkasneje do 15. 5. 2017.

27. oktober 2016

Ministrstvo za finance v javno razpravo pošlje predlog Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank - Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

13. marec 2017

Zaključena je javna razprava o predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.

13. april 2017

Kljub odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da mora biti neustavnost Zakona o bančništvu odpravljena do 15. 5. 2017, predlog zakona še ni pripravljen.

15. maj 2017

Vlada RS v Državni zbor RS vloži predlog Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

13. november 2017

Državni zbor RS opravi prvo obravnavo Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

13. december 2017

Ministrstvo za finance v javno obravnavo predloži predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

1. februar 2019

Rok za oddajo pripomb na predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

5. marec 2019